jezik

Raziskovalci Daniel Wutti, Eva Hartmann in Sabine Buchwald ugotavljajo, da Koroška postaja večjezična regija. Dandanes mladi ne govorijo več zgolj enega ali dva jezika, temveč več. Zanimivo pa je tudi to, da poleg svetovno znanih jezikov, kot so francoščina, italijanščina in španščina, mlade zanimajo jeziki oddaljenih držav. Na Inštitutu za večjezičnost in transkulturo v Celovcu ugotavljajo, da mladi  med priljubljene jezike uvrščajo tudi na primer korziščino, japonščino in druge. Razveseljuje pa jih ugotovitev, da vprašane mlade Korošice in Korošci slovenščino in nemščino označujejo kot enako priljubljena jezika.
Prisluhnite drugemu delu pogovora, ki ga je o poteku raziskave »Kaj učinkuje na usvajanje jezikov v manjšinskem šolstvu?« s profesorji in raziskovalci Inštituta za večjezičnost in transkulturno izobraževanje Pedagoške visoke šole Celovec pripravila Bojana Šrajner Hrežnjak.

Die Wissenschafler_innen Daniel Wutti, Eva Hartmann und Sabine Buchwald kommen zu dem Schluss, dass sich Kärnten zu einer mehrsprachigen Region entwickelt. Junge Menschen sprechen heute nicht mehr nur eine oder zwei Sprachen, sondern mehrere. Interessant ist auch, dass sich die Jugendlichen neben den weltbekannten Sprachen wie Französisch, Italienisch und Spanisch auch für die Sprachen ferner Länder interessieren. Das Institut für Mehrsprachigkeit und Transkultur in Klagenfurt hat herausgefunden, dass junge Leute auch Sprachen wie Korsisch, Japanisch und andere zu ihren Favoriten zählen. Erfreulich ist, dass die befragten jungen Kärntnerinnen und Kärntner Slowenisch und Deutsch als gleich beliebte Sprachen einstufen.
Hören Sie den zweiten Teil des Interviews von Bojana Šrajner Hrežnjak mit Professor_innen und Forscher_innen des Instituts für Mehrsprachigkeit und transkulturelle Bildung an der Pädagogischen Hochschule Klagenfurt über die Untersuchung „Was beeinflusst den Spracherwerb im Minderheitenunterricht“.

Raziskovalci Daniel Wutti, Eva Hartmann in Sabine Buchwald ugotavljajo, da Koroška postaja večjezična regija. Dandanes mladi ne govorijo več zgolj enega ali dva jezika, temveč več. Zanimivo pa je tudi to, da poleg svetovno znanih jezikov, kot so francoščina, italijanščina in španščina, mlade zanimajo jeziki oddaljenih držav. Na Inštitutu za večjezičnost in transkulturo v Celovcu ugotavljajo, da mladi  med priljubljene jezike uvrščajo tudi na primer korziščino, japonščino in druge. Razveseljuje pa jih ugotovitev, da vprašane mlade Korošice in Korošci slovenščino in nemščino označujejo kot enako priljubljena jezika.
Prisluhnite drugemu delu pogovora, ki ga je o poteku raziskave »Kaj učinkuje na usvajanje jezikov v manjšinskem šolstvu?« s profesorji in raziskovalci Inštituta za večjezičnost in transkulturno izobraževanje Pedagoške visoke šole Celovec pripravila Bojana Šrajner Hrežnjak.

Die Wissenschafler_innen Daniel Wutti, Eva Hartmann und Sabine Buchwald kommen zu dem Schluss, dass sich Kärnten zu einer mehrsprachigen Region entwickelt. Junge Menschen sprechen heute nicht mehr nur eine oder zwei Sprachen, sondern mehrere. Interessant ist auch, dass sich die Jugendlichen neben den weltbekannten Sprachen wie Französisch, Italienisch und Spanisch auch für die Sprachen ferner Länder interessieren. Das Institut für Mehrsprachigkeit und Transkultur in Klagenfurt hat herausgefunden, dass junge Leute auch Sprachen wie Korsisch, Japanisch und andere zu ihren Favoriten zählen. Erfreulich ist, dass die befragten jungen Kärntnerinnen und Kärntner Slowenisch und Deutsch als gleich beliebte Sprachen einstufen.
Hören Sie den zweiten Teil des Interviews von Bojana Šrajner Hrežnjak mit Professor_innen und Forscher_innen des Instituts für Mehrsprachigkeit und transkulturelle Bildung an der Pädagogischen Hochschule Klagenfurt über die Untersuchung „Was beeinflusst den Spracherwerb im Minderheitenunterricht“.

U novoj i prvoj ovogodišnjoj epizodi pričamo o računarskoj lingvistici, o tome kako se u lingvistici uz pomoć računara naučnici bave jezikom u najfundamentalnijem (ali i praktičnom) smislu, a sve to u svetlu razvoja velikih jezičkih modela (Large Langugage Models, LLMs) za koje smo svi čuli tokom poslednjih par godina.

Gošća je doc. dr Tanja Samardžić, naša računarska lingvistkinja koja radi na Univerzitetu u Cirihu u Švajcarskoj u CLCL grupi (Computational Learning Computational Linguistics), drži kao gostujuća predavačica i predavanja na Univerzitetu u Ženevi, a bavi se velikim jezičkim modelom i obradom prirodnog jezika (NLP, natural language processing), u najširem mogućem kontekstu. 

Pričali smo o mnoštvu tema, od samih fundamentalnih pitanja koja se tiču toga šta je jezik, preko Noama Čomskog i generativne gramatike (šta je to?) do upotrebe mašina u lingvistici i lingvističkim praktičnim i teorijskim problemima, od mašinskog prevođenja, prvog prevodioca, preko chat botova, statističke revolucije koja se desila devedesetih godina prošlog veka, do savremenih modela koji dolaze iz oblasti mašinskog učenja i neuralnih mreža, razvoja savremenih pristupa poput enkoder-dekoder arhitektura i čuvenih transformera kod kojih je pažnja sve što vam treba, da bismo došli i do LLM-ova poput GPT-a (generative pre-trained transformer)! 

A sve to, naravno, kroz prizmu jezika i lingvistike, odnosno značaja i veze ovih fascinantnih dostignuća tehnologije sa naukom o jeziku.  

Više o Radio Galaksiji, kao i mnoge druge sadržaje, možete naći na našem sajtu: https://radiogalaksija.rs. A ako volite ovo što radimo i želite da pomognete, potražite više informacija o tome kako to možete da uradite nalazi se ovde.

Dragica Haramija je v sodelovanju z Igorjem Šinkovcem in Anko Peljhan pripravila čarobno kuharsko knjigo PRAVLJIČNE PRIPOJEDKE, v kateri nam pravljice, ki temeljijo na slovenskem ustnem izročilu popeljejo v svet domišljije in kulinarike. Čarobne zgodbe bogatijo enostavni, stari in okusni recepti, zaradi katerih pravljična pripovedka postane „pripojedka“. Nadvse uporabno knjigo priporočajo različnim generacijam, kot profesorica književnosti pa jo uporablja tudi kot učni pripomoček.

Gemeinsam mit Igor Šinkovec und Anka Peljhan hat Dragica Haramija ein zaubrhaftes Kochbuch mit dem Titel „Pravljične pripojedke“ veröffentlicht, in dem uns Märchen aus der mündlichen Tradition Sloweniens in die phantastische Welt der Gastronomie entführen. Die bezaubernden Geschichten werden durch einfache, traditionelle und köstliche Rezepte bereichert, welche die Märchen lebendig werden lassen. Dieses äußerst wertvolle Buch wird allen Generationen wärmstens empfohlen und findet auch in der akademischen Welt Anklang, wo es von Frau Haramija, einer Literaturprofessorin, als Lehrmaterial genutzt wird.

U ovoj epizodi se vraćamo temi usvajanja jezika, ali kroz perspektivu psihologije i psiholingvistike! 

Gošća je prof. dr Jelena Mirković sa York St John University iz Velike Britanije, koja se bavi psihologijom usvajanja/učenja i korišćenja jezika. 

Pričali smo o psiholingvistici, o psihologiji učenja, o usvajanju jezika i posebno o učenju i usvajanju gramatike, o tome šta sve utiče na usvajanje jezika i gramatike, kako se u oblasti psiholingvistike/psihologije istraživači bave ovim temama.

Pričali smo i o mnoštvu različitih zanimljivih eksperimenata, kako sa decom u najranijem uzrastu, tako i sa ljudima koji su doživeli neke povrede ili degeneraciju nervnog sistema (posebno temporalnog režnja) i kako to sve utiče na usvajanje jezika.

A na kraju smo se dotakli i još jedne teme kojom se Jelena bavi, a to je na koji način nam spavanje i specifične faze sna pomažu u boljem usvajanju jezika, kao i, naravno, kako to istražujemo i kako to znamo. 


Ako vas ova tema zanima, možete poslušati i epizodu #136 Radio Galaksije o usvajanju jezika iz perspektive lingviste prof. dr Bobana Arsenijevića. 

Više o Radio Galaksiji, kao i mnoge druge sadržaje, možete naći na našem sajtu: https://radiogalaksija.rs. A ako volite ovo što radimo i želite da pomognete, potražite više informacija o tome kako to možete da uradite nalazi se ovde.