Logo

    umetnost

    Explore " umetnost" with insightful episodes like "Umetnica I Künstlerin Anna Zadra – 2. del I Teil", "Umetnica Anna Zadra I Künstlerin Anna Zadra", "41. Slikarski teden v Svečah", "Skoraj vse o njeni mami I Fast alles über ihre Mutter" and "Galéria Zuzky Medveďovej, kultúrny fenomén vo Vojvodine" from podcasts like ""AGORA Divan", "AGORA Divan", "AGORA Obzorja", "AGORA Divan" and "ART♀STORY"" and more!

    Episodes (14)

    Umetnica I Künstlerin Anna Zadra – 2. del I Teil

    Umetnica I Künstlerin Anna Zadra – 2. del I Teil

    Življenje na meji prinaša izzive in možnosti. Kako na mejo, geografsko in jezikovno ob kateri živi, gleda mlada konceptualna umetnica živeča v Radgoni, Anna Zadra, izveste v drugem delu pogovora, ki ga je pripravila Nika Škof. Ali jezik našo realnost oblikuje ali o njej le priča, kako misliti celostno in prehajati dvojnosti, ki smo jih vajeni in kaj ima s tem opraviti umetnost, so nekatere izmed točk, ki jih nagovorita.

    Das Leben an der Grenze bringt Herausforderungen, aber auch Chancen mit sich. Wie Anna Zadra, eine junge, in Radgona lebende Konzeptkünstlerin, die Grenze sieht, sowohl geografisch als auch sprachlich, erfahren Sie im zweiten Teil des Gesprächs, das Nika Škof geführt hat. Ob die Sprache unsere Realität formt oder nur bezeugt, wie wir ganzheitlich denken sowie die gewohnten Dualitäten überwinden können und was die Kunst damit zu tun hat, sind einige der angesprochenen Punkte.

    Umetnica Anna Zadra I Künstlerin Anna Zadra

    Umetnica Anna Zadra I Künstlerin Anna Zadra

    Ali ste se kdaj spraševali, kako naše okolje vpliva na navade, ki jih imamo? Na način življenja, ki ga živimo? Na odnose, ki jih oblikujemo? Koliko in kako geografija diktira naša življenja, kulturo, jezike, doživljanje? Sodobna konceptualna umetnica Anna Zadra si zastavlja takšna in podobna vprašanja, ko raziskuje odnos med človekom in njegovim okoljem. Prostor in naše vezi z njim so jo zanimale že kmalu. V pogovoru z Niko Škof Anna tudi o ljubezni do teatra in več kot petih jezikih, ki jih govori.

    Haben Sie sich jemals gefragt, wie unsere Umwelt unsere Gewohnheiten beeinflusst? Die Art und Weise, wie wir unser Leben leben? Die Beziehungen, die wir eingehen? Inwieweit und wie diktiert die Umgebung unser Leben, unsere Kultur, unsere Sprache, unsere Erfahrungen? Diese und ähnliche Fragen stellt die zeitgenössische Konzeptkünstlerin Anna Zadra, wenn sie die Beziehung zwischen dem Menschen und seiner Umwelt erforscht. Sie hat sich schon früh für den Raum und unsere Beziehung zu ihm interessiert. Im Gespräch mit Nika Škof spricht Anna auch über ihre Liebe zum Theater und die mehr als fünf Sprachen, die sie spricht.

    41. Slikarski teden v Svečah

    41. Slikarski teden v Svečah

    Sveče so idilična vasica v Bistrici v Rožu. Slikarski teden v Svečah se je v zadnjih 40. letih uveljavil v mednarodnem umetniškem okolju kot prostor navdiha, mesto srečevanja in ambient ustvarjanja. Za svojo tedensko ustvarjalno rezidenco ga radi izberejo domači in mednarodni umetnice in umetniki. Alenka Weber, predsednica SPD Kočna, nam bo predstavila program in tudi letošnje goste, ki se od nedelje naprej mudijo v Svečah.

    Oblikovanje I Gestaltung: Sara Pan

    Die Obfrau des Slowenischen Kulturvereins Kočna Alenka Weber organisiert die 41. Malerwoche Suetschach. Sie stellt uns das Programm und sechs Künstlerinnen und Künstler aus Österreich, Italien und Slowenien vor, die zwischen 16. und 22. Juli bei der diesjährigen Malerwoche im Atelier arbeiteten werden.

    Skoraj vse o njeni mami I Fast alles über ihre Mutter

    Skoraj vse o njeni mami I Fast alles über ihre Mutter

    Sporočilo umetniškega projekta Skoraj vse o njeni mami, ki teče v Gornji Radgoni, je večplastno. Po eni strani izpostavlja pomen umetnostne obrti in kreativnost, ki jo ta zahteva, po drugi, tematizira vlogo ženske in neplačanega, pogosto nevidnega dela. Skozi osebno zgodbo ene mame, akademska umetnica Saša Bezjak, pokaže širši družbeni pomen neplačanega, pogosto nevidnega dela, kreativnosti in iznajdljivosti žensk, ter opomni na njihovo mesto v svetovni zgodovini.

    Die Botschaft des Kunstprojekts „Fast alles über ihre Mutter“, das in Gornja Radgona läuft, ist vielschichtig. So wird die Bedeutung des Handwerks und der dafür erforderlichen Kreativität hervorgehoben, aber auch Frauenrollen und unbezahlte, oft unsichtbare Arbeit werden thematisiert. Anhand der persönlichen Geschichte einer Mutter zeigt die  Künstlerin Saša Bezjak die umfassendere, gesellschaftliche Bedeutung unbezahlter, unsichtbarer Arbeit, Kreativität und den Einfallsreichtum von Frauen und erinnert an ihren Platz in der Weltgeschichte.

    Galéria Zuzky Medveďovej, kultúrny fenomén vo Vojvodine

    Galéria Zuzky Medveďovej, kultúrny fenomén vo Vojvodine
    Voľakedy dlhá a úzka miestnosť, ktorá ďakujúc svojim dlhým stenám bola ideálna na výstavu umeleckých diel, predovšetkým obrazov – dnes to už nie je pravidlo- galéria je miesto, kde vládne umenie a ticho, ktoré v symbióze vedia byť príliš hlasné. Taká je aj Galéria Zuzky Medveďovej, ktorá bola založená v Petrovci pred 33 rokmi, i keď idea o jej založení existovala ešte v roku 1984, keď výtvarná umelkyňa, podľa ktorej je táto inštitúcia pomenovaná, vo svojom ateliéri v Bratislave zoskupila vtedajšie významné osobnosti zo spoločensko-politického a kultúrneho kruhu Báčskeho Petrovca a povedala: “Som rada, že ste prišli. Treba nám posúriť s galériou v Petrovci. Urobíme testament. A bude to. Moje dielo končí. Z toho, čo mám v Petrovci, urobte galériu.”
    ART♀STORY
    srDecember 20, 2022

    Galerija Zuske Medveđove, kulturni fenomen u Vojvodini

    Galerija Zuske Medveđove, kulturni fenomen u Vojvodini
    Nekada kao dugačka i uzana prostorija koja je zbog svojih dugih zidova bila idealna za izlaganje umetničkih dela, pre svega slika, - danas to više nije pravilo - galerija je mesto u kojem vlada umetnost i tišina, koje u simbiozi itekako mogu da budu glasne. Takva je i Galerije Zuske Medveđove, koja je u Bačkom Petrovcu osnovana pre 33 godine, iako se sama ideja rodila još 1984. kada je likovna umetnica čije ime ova kulturna institucija nosi, u svom ateljeu u Bratislavi okupila tadašnje važne ličnosti iz društveno-političkog i kulturnog miljea Bačkog Petrovca i rekla: “Drago mi je što ste došli. Treba da požurimo sa galerijom u Petrovcu. Napisaćemo testament. I to je to. Moje delo se tu završava. Od onoga što imam u Petrovcu napravite galeriju.”
    ART♀STORY
    srDecember 20, 2022

    Genijus loci Zuske Medveđove i njen likovni izraz

    Genijus loci Zuske Medveđove i njen likovni izraz

    Zuska Medveđova, jedna od prvih akademskih slikarki u zajednici vojvođanskih Slovaka i Slovakinja, ipak nije odustajala od likovne umetnosti, iako je bila svesna njene pozicije i marginalizacije u društvu, u životima većine ljudi… Posmatrala je i na svojim slikama beležila propast staroseoskog, ruralnog, seljačkog, zemljoradničkog sveta. Tražila je u sebi unutrašnju snagu koju je imala napretek. To između ostalog potvrđuje njen odlazak na studije u Prag, koje završava 1929. godine Na akademska vrata je pokucala u nošnji, ne odričući se tradicije, a ne bežeći od novog, modernog - prostora, vremena, poretka. Ipak, čitav svoj život ostala je verna realističnom likovnom izrazu i - uverenju.


    U ovoj podkast epizodi korišćene su informacije i odlomci iz monografije Zuska Medveđova - Likovno delo autora Jana Kišgecija i Vladimira Valenćika. Glas Zuski Medveđovoj pozajmila je Viera Dorčova Babjakova, prevod: Edita Povolni Kmećko, Podkast producentkinja: Alekasndra Bučko, Autorka, novianrka i naratorka: Vladimira Dorčova Valtnerova.

    ART♀STORY
    srNovember 22, 2022

    Genius loci Zuzky Medveďovej a jej výtvarný prejav

    Genius loci Zuzky Medveďovej a jej výtvarný prejav

    Zuzka Medveďová, jedna z prvých akademických maliarok v komunite vojvodinských Slovákov a Sloveniek, sa výtvarného umenia nikdy nevzdala, aj keď si uvedomovala jeho postavenie a marginalizáciu v spoločnosti, v živote väčšiny ľudí... Pozorovala a na svojich obrazoch zaznamenávala úpadok vidieckeho, roľníckeho, poľnohospodárskeho sveta. Hľadala v sebe vnútornú silu, ktorej mala naozaj veľa. Potvrdzuje to okrem iného aj jej odchod na štúdium do Prahy, ktoré absolvovala v roku 1929. Na akademickú bránu zaklopala v kroji, nevzdávajúc sa tradície, avšak neutekajúc ani pred novým, moderným - priestorom, časom, poriadkom. Napriek tomu po celý život zostala verná realistickému výtvarnému prejavu a presvedčeniu.


    V tejto epizóde podcastu boli použité informácie a úryvky z monografie Zuzka Medveďová ‒ Výtvarné dielo autora Jána Kišgeciho a Vladimíra Valentíka. Hlas Zuzke Medveďovej vypožičala Viera Dorčová-Babiaková, preklad: Edita Povolná-Kmeťková, producentka podcastu: Alexandra Bučková, autorka, novinárka a narátorka: Vladimíra Dorčová- Valtnerová.

    ART♀STORY
    srNovember 22, 2022

    Zuska Medveđova, skromna seoska devojčica, koja je postala drugačija i posebna

    Zuska Medveđova, skromna seoska devojčica, koja je postala drugačija i posebna

    Rođena  5. oktobra 1987 u Bačkom Petrovcu, – u vreme, kada je u vojvođanskim selima gde su živeli Slovaci i Slovakinje, narodna jednostavnost i rustikalnost pripadala opusu identitetskih obeležja i svakodnevnih vrednosti, pa čak i normi,  a odlazak jedne devojke na studije likovne umetnosti bilo nepojmljivo – Zuska Medveđova, jedna od prvih slovačkih vojvođanskih slikarki, stasala je u porodici, koja je pre svega bila seljačka. 

    To se u znatnoj meri odrazilo i na njenom stvaralaštvu: u tematskom smislu, ali i likovnom shvatanju. 

    Zuska je bila skromna seoska devojčica, koje je postala drugačija i posebna. Zuskinu “posebnost” koja nije mogla, i nije ni trebala da ostane skrivena, možemo posmatrati u kontekstu modernizacije društva krajem 19. i početkom 20. veka, kada dolazi do postepenog modifikovanja društvenih obrazaca karakterističnih za ovo područije u kojem još uvek dominiraju patrijarhalna shvatanja o podređenosti žena. Tada je to, zasigurno, bilo još izraženije, i Zuskin iskorak ka ostvarenju svojih želja da studira likovnu umetnost i da se njome bavi do kraja života nikako nije bio lak poduhvat, već na neki način i borba, jer svedočimo tome da emancipacija žena je i dan danas samo delimično ostvarena.

    *U ovoj epizodi podkasta korišćene su informacije i odlomci iz monografije Zuska Medveđova - Likovno delo autora Jana Kišgecija i Vladimira Valenćika, i knjige Pozvana iz sećanja autora Pavela Mučajija. Glas Zuski Medveđovoj pozajmila je Viera Dorčova Babjakova, prevod: Edita Povolni Kmećko, podkast producentkinja: Aleksandra Bučko, autorka, novinarka i naratorka: Vladimira Dorčova Valtnerova.

    https://www.storyteller.rs/sr/zuska-medvedjova-skromna-seoska-devojcica-koja-je-postala-drugacija-i-posebna/

    ART♀STORY
    srNovember 22, 2022

    Zuzka Medveďová, skromné ​​sedliacke dievča, ktoré sa stalo nevšednou a výnimočnou

    Zuzka Medveďová, skromné ​​sedliacke dievča, ktoré sa stalo nevšednou a výnimočnou

    Narodená 5.októbra 1987 v Báčskom Petrovci - v čase, keď národná jednoduchosť a rustika vo vojvodinských dedinách, kde žili Slováci a Slovenky, patrila k znakom identity a každodenným hodnotám, ba aj normám, - Zuzka Medveďová, jedna z prvých slovenských vojvodinských maliarok, vyrastala v rodine, ktorá v prvom rade  bola sedliacka.  

    V značnej miere sa to prejavuje v jej tvorbe, v tematickom a výtvarnom výraze.

    Zuzka Medveďová bola skromné ​​sedliacke dievča, ktoré sa stalo nevšednou a výnimočnou. Na Zuzkinu nevšednosť, ktorá nemala byť a ani skrytá nebola, sa môžeme pozerať v kontexte modernizácie spoločnosti koncom 19. a začiatkom 20. storočia, keď prichádza k určitej modifikácii spoločenských vzorcov priznačných pre túto oblasť, v ktorej stále pretrvávajú patriarchálne predstavy o podriadenosti žien. V tom období to určite bolo ešte výraznejšie a Zuzkina túžba splniť si svoje sny o štúdiu výtvarného umenia a venovať sa mu do konca života, nebolo jednoduché. Bol to vlastne boj, veď dodnes sme svedkami toho, že emancipáciu žien sa podarilo dosiahnuť iba čiastočne.

    *V tejto epizóde podcastu boli použité informácie a úryvky z monografie Zuzka Medveďová ‒ Výtvarné dielo autora Jána Kišgeciho a Vladimíra Valentíka, a knihy Povolaná zo spomienok autora Pavla Mučajiho. Hlas Zuzke Medveďovej vypožičala Viera Dorčová-Babiaková, preklad: Edita Povolná-Kmeťková, producentka podcastu: Aleksandra Bučková, autorka, novinárka a narátorka: Vladimíra Dorčová-Valtnerová.

    https://www.storyteller.rs/zuzka-medvedova-skromne-dedinske-dievca-ktore-sa-stalo-inou-a-vynimocnou/

    ART♀STORY
    srNovember 22, 2022

    Pri Carmen – Lara Jankovič

    Pri Carmen – Lara Jankovič

    Igralka, pevka, prava umetnica in predvsem ženska s srcem in zelo toplo energijo. V podcastu sva se pogovarjali o preteklosti, sedanjosti in poskušali ugibati tudi kakšna bo prihodnost. Predvsem pa sva se veliko smejali in obujali skupne spomine ... Seveda sva se dotaknili tudi bolj kočljivih tematik in si upali povedati marsikaj ... No, predvsem Lara ... 

    Pri Carmen - Igor Jelen in Eva Jankovič

    Pri Carmen - Igor Jelen in Eva Jankovič

    Koreograf, svetovni popotnik, plesalec in lastnik Hiše umetnosti Igen iz Celja in njegova prijateljica in sodelavka Eva Janković, sicer umetniški vodja Hiše umetnosti Igen ... Skupaj sta že 38 let, od tistega dne, ko je 4-letna navihanka začela plesati pri njemu ... Sedaj sta kot eno, nerazdružljiva prijatelja, kolega in med drugim zelo zabavna sogovornika ... Ker sta na obisk prišla ob desetih zjutraj, pač ni bilo tistega, na kar smo navajeni, Prosecca ... Nazdravili pa smo kar s kapučinom in piškotki.

    Intervju z Davidom Kvaternikom │ KJE JE TU MOST?

    Intervju z Davidom Kvaternikom │ KJE JE TU MOST?

    Ustvariti svet v knjigi ali filmu je eno, ustvariti svet, katerega del posameznik postane skozi uporabo tehnologije pa je čisto nekaj drugega. V prvem nam je podan okvir, ki se nam zdi “dobro sestavljen svet” (kakšni pa so sploh kriteriji za “dobro sestavljen”? Ali so primerni?) in nam omogoča, da si ga sami dopolnimo v glavi s pomočjo znanja glavnih likov, v drugem pa smo glavni lik najpogosteje mi sami. S prvim sta se Miša in Nika ukvarjali v prejšnji oddaji - tokrat pa, ker ne vesta veliko o računalništvu, povabita v studio Davida Kvaternika, ki se s tem in predvsem z XR in virtualno resničnostjo ukvarja bolj profesionalno. Razloži jima malo več o računalniških svetovih in kako se ti vključujejo v našo resničnost - pa naj bo kot simulacije, igre, ali pa celo 3D printanje.

    Umetnost i depresija

    Umetnost i depresija

    Kako se tačno međusobno povezuju depresija i umetnost? Da li depresivne epizode ​​nekako pomažu u kreativnom procesu, ili postoji nešto u tome što ste umetnik u bilo kom kreativnom polju što predisponira da se razvije depresija?

    Psiholozi i psihijatri su decenijama proučavali i razmišljali o ovom pitanju, a većina je zaključila da depresija igra ulogu u kreativnom stvaranju. Poslušajte kako sam rešio svoju depresiju kro pisanje i kako terapijsko pisanje može da pomogne u prevazilaženju depresije.

    Support the show

    Ljudi koji pišu o sebi postaju srećniji, manje anksiozni, manje depresivni i fizički su zdraviji. Napiši sebe. Terapija pisanjem. www.darkotadic.com

    Logo

    © 2024 Podcastworld. All rights reserved

    Stay up to date

    For any inquiries, please email us at hello@podcastworld.io